Kaj se bo zgodilo – če ne bomo ukrepali

Znanstvena dognanja kažejo, da se naš planet v zadnjih nekaj desetletjih nezadržno segreva. Segreva se tudi Slovenija. Še več: v prihodnosti naj bi se območje naše države segrevalo celo hitreje od svetovnega povprečja. Če ne bomo ukrepali, opozarjajo znanstveniki, se v naslednjih stotih letih temperatura v Sloveniji lahko dvigne celo za več kot 6 stopinj Celzija.

FOTO: Triglavski ledenik leta 1990 in 2003 (foto: M Gabrovec)

Morda v javnosti največkrat omenjena posledica podnebnih sprememb je dvig morske gladine. V dvajsetem stoletju se je morska gladina dvignila za približno 15-20 centimetrov, kar je 1,5 do 2 milimetra na leto. Satelitski posnetki zadnjih desetih let nakazujejo, da se gladina morja dviguje hitreje, približno 3,1 milimetra na leto. Hitrost dvigovanja morske gladine bo zaradi taljenja ledu na Antarktiki in Grenlandiji še narasla. Po nekaterih znanstvenih projekcijah bi lahko do leta 2100 doživeli dvig morske gladine do dva metra in pol na svetovni ravni.

FOTO: Severnim medvedom se lomi led pod nogami

Na pogled majhen dvig ima lahko dramatične posledice. Več kot 600 milijonov ljudi po svetu živi na obalnih območjih, ki ležijo manj kot 10 metrov nad morsko gladino. Kar dve tretjini svetovnih mest, ki imajo več kot 5 milijonov ljudi, je zgrajenih na teh rizičnih območjih. Posledice bodo tudi na slovenski obali. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ocenjuje, da bodo v Sloveniji zaradi dviga morske gladine ranljiva vsa obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož in Piran. Višja gladina morja bo seveda močno prizadela tudi sečoveljske in strunjanske soline.

Mogoče posledice podnebnih sprememb v Sloveniji so še:
- večja pogostost ekstremnih vremenskih pojavov: močnih neurij, vročinskih valov, poplav 
- premik gozdne meje še višje
- požari: Poleti bo zaradi pojavljanja močnih neviht med vzroki za nastanek požarov velikokrat udar strele.
- vse pogostejše poletne suše: Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih. Pomanjkanje vode bo prizadelo kmetijstvo, energetiko in predelovalno industrijo. Posledice bomo čutili vsi: podražili se bodo hrana, energija, voda.
- pojav t.i. okoljskih beguncev: Mednarodni odbor za podnebne spremembe ocenjuje, da bo leta 2050 na svetu kar 150 milijonov »okoljskih beguncev«, ki bodo k nam pribežali zaradi posledic naravnih katastrof, pomanjkanja hrane, pitne vode in primerne zdravstvene oskrbe