Zelena proračunska reforma

Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije in nujno je, da je zelena proračunska reforma (ZPR) izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Krovni cilj projekta je tako vključitev ZPR v SRS skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR, kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

Ključni rezultati projekta so:

• nabor dobrih praksah uvajanja ZPR v države Evrope
• izvedba konference o ZPR
• izvedba srečanja odločevalcev s Kaiem Schlegelmilchom
• priprava priporočil za uvedbo ZPR v Sloveniji

Ozadje projekta

Prevladujoči način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja vse bolj trajnostno nevzdržen. Naraščajoče količine odpadkov, rast emisij toplogrednih plinov in podnebne spremembe, ki na kratki rok s porasti ekstremnih vremenskih pojavov ogrožajo številna človeška življenja in povzročajo neprecedenčno škodo nacionalnim gospodarstvom, na dolgi rok pa ogrožajo sam obstoj človeštva na Zemlji, terjajo od držav sprejetje takojšnih ukrepov za učinkovito spopadanje s temi problemi.

Med institucijami, kot sta Evropska komisija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter strokovnjaki obstaja jasno soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki tako nujna kot tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Mehanizem za doseganje ciljev vodilne pobude iz Strategije Evropa 2020 »Evropa, gospodarna z viri«, ki je že v veljavi v nekaterih državah Evropske unije (EU), je tudi zelena proračunska reforma (ZPR). ZPR prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi. Reforma na strani proračunske porabe vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij ter uvajanje zelenega javnega naročanja in davčnih spodbud za zaščito okolja. Da pa bi bila dolgoročno vzdržna gospodarska rast in konsolidacija javnih financ skupaj s krčenjem izdatkov in nepovečevanjem davčnih obremenitev kar najmanj prizadeti, pa je ob uvedbi t.i. zelenih davkov potrebno razmišljati tudi o zmanjševanju nekaterih ostalih davščin (prerazdelitev davčnega bremena). Priložnost za to v Sloveniji predstavljajo predvsem davčne obremenitve dela, ki so nadpovprečno visoke tako na ravni EU kot OECD.

Načeloma je v politiki, ki je pod močnim vplivom javnomnenjskih raziskav, lobiranja in medijske pokritosti, strukturne reforme s trajnim vplivom težko implementirati. Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami, kot so industrija, podjetja, kmetijski sektor, strokovna in znanstvena javnost, nevladne organizacije, občinski in nacionalni odločevalci ter mediji.

Na temo informiranja o ZPR je bilo v Sloveniji izvedenih že kar nekaj aktivnosti. Umanotera je npr. že v letih 1996-98 v sodelovanju z inštitutom v Wuppertal iz Nemčije pripravila projekt, ki je vseboval pripravo študije o možnostih proračunske reforme v Sloveniji, organizacijo simpozija Zelena proračunska reforma - možnosti v Srednji in Vzhodni Evropi ter pripravo zbornika, ki je leta 1999 izšel pod naslovom Green Budget Reform in Europe. Situacija danes je precej drugačna, v okviru EU in Slovenije imamo nove podnebne in energetske cilje, najbolj učinkovit mehanizem za njihovo doseganje je prav finančni. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije (SRS) in nujno je, da je ZPR izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Medresorska delovna skupina vlade RS za zeleno davčno reformo (ki jo sedanja vlada ukinila) je v svojem poročilu iz septembra 2011 ugotovila, da so ustrezne višine obremenitev okolju škodljivega ravnanja že predvidene v nekaterih strateških dokumentih vlade in v nekaterih dokumentih, ki so v pripravi, ter da je pri nadaljnjem oblikovanju politike ZPR treba upoštevati, poleg obvez sprejetih na ravni EU, še Strategijo razvoja Slovenije (SRS), Nacionalni energetski program in Operativni program zmanjševanja emisij TPG. Pomemben korak k udejanjanju ZPR v Sloveniji je tudi sprejetje Uredbe o zelenem javnem naročanju, saj je javni sektor eden največjih naročnikov in potrošnikov v Evropi. Ključ za uspeh reforme je dolgoročna zanesljivost in postopnost procesa s predvidljivim trendom sprememb, kar pomeni, da mora biti reforma deležna nadstrankarske podpore. Hkrati se je pri sprejemanju ZPR treba zgledovati po primerih dobre prakse iz tujine.

Pravi rezultati ZPR se bodo namreč zares pokazali šele ko bo ta vključena v vse strateške razvojne dokumente, začenši z vrhovnim dokumentom, SRS. Navkljub pogostemu navajanju zelene javnofinančne reforme v strateških dokumentih in številnim pozitivnim učinkom, ki jih ta prinaša, se Slovenija žal še ni pridružila številnim zahodno- in severnoevropskim državam, ki takšno reformo uspešno izvajajo že vrsto let. Zato je krovni cilj projekta vključitev ZPR v SRS, skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt izvajamo skupaj z Green Budget Europe.

Kontakt: nina.tome@umanotera.org